Inovativna pedagogika 5.0

Avtor: Maruša Robida | Okt 26, 2023

Družbene spremembe in življenje v povezanem, hitro spreminjajočem se svetu (Družba 5.0), postavljajo posameznika in družbo pred mnoge izzive, ki jih ne moremo rešiti le z uporabo ustaljenih vzorcev. Svetovni gospodarski forum, druge organizacije in delodajalci ne povprašujejo le po kompetencah ustvarjalnosti, kritičnega razmišljanja, reševanja problemov in veščinah, povezanih z razvojem in uporabo tehnologije, ampak dajejo vedno večji poudarek tudi medosebnim in socialno-čustvenim veščinam (Taksonomija 4.0). Slednje vključujejo predvsem sposobnost sodelovanja, usklajevanja in učinkovitega komuniciranja z drugimi. Vloga izobraževanja bo tako morala biti priprava mladih na reševanje izzivov prihodnosti. 

Na področju izobraževanja to pomeni odmik od ustaljenih vzorcev transmisije znanja k inoviranju lastne prakse in uvajanju inovativnih oblik poučevanja in učenja, ki bodo učečim se omogočale razvijanje njihovih digitalnih kompetenc, temeljnih vsebin RIN, kritičnega mišljenja, kreativnosti in ustvarjalnosti.

Inoviranje lastne prakse poučevanja in učenja je soodvisno od usposobljenosti učitelja ter dostopne tehnologije. Z digitalno transformacijo izobraževanja/pouka je moč pri učiteljih spodbuditi uporabo učnih okolij in strategij poučevanja, ki učencem omogočajo samostojno delo v digitalnem in inovativnem učnem okolju ter posledično s tem pri učencih spodbujajo kritično mišljenje ter razvoj višjih miselnih procesov. To pomeni spremenjen način poučevanja, pri katerem dejavnosti od učencev zahtevajo, da kritično razmišljajo, vrednotijo, povezujejo in uporabljajo usvojene kompetence za reševanje problemov.  

Projekt Inovativna pedagogika 5.0 povezuje in nadgrajuje rezultate prejšnjih projektov, ki so že začeli spreminjati tako učna okolja kot paradigmatske poglede na področju poučevanja, podprtega s sodobno tehnologijo v slovenskem prostoru, kot so E-šolstvo, Inovativna pedagogika v luči kompetenc 21. stoletja 1:1, E-šolska torba, EU-folio, ATS 2020, NA-Ma poti, Dvig digitalne kompetentnosti, SETCOM, A-SELFIE in drugi. V projektu bomo nadgrajevali rezultate, izkušnje in smernice na področju digitalnih kompetenc učečih se in učiteljev ter temeljnih vsebin računalništva in informatike pri učencih in dijakih. Le to bomo dosegli s celostnim pristopom, upoštevajoč vseh 7 temeljnih področij sprememb. Za uspešno transformacijo in paradigmatske spremembe na področju izobraževanja bomo pripravili inovativne učne scenarije, preko katerih bomo predstavili konkretne primere in pristope poučevanja v luči dviga digitalnih kompetenc učeči se ter njihovih temeljnih znanj s področja računalništva in informatike. Le te bomo preizkusili na 40 izbranih VIZ-ih, z njihovimi inovativnimi oddelki in izbranim oddelčnim učiteljskim zborom. V pomoč nam bodo zunanji izvajalci ter inovativna organiziranost dela, ki vključuje način povezovanja konzorcijskih partnerjev, način gradnje učeče se skupnosti, inovativni model izobraževanja učiteljev ter napredno raziskovalno delo na področju uvajanja sodobnih tehnologij v učni proces (od e-storitev in e-vsebin do umetne inteligence, navidezne in obogatene resničnosti, področja humanoidnih robotov ipd.). Vključena bo tudi neodvisna evalvacija, s katero bomo sproti preverjali zastavljene rezultate in kazalnike. Poleg same evalvacije bomo skrbeli tudi za učinkovito vodenje. S takšnim pristopom bomo prišli do modelov celovitega pristopa razvoja digitalnih kompetenc in temeljnih vsebin RIN učečih se na VIZ, podprtih z ustreznimi didaktičnimi priporočili.

Za uspeh projekta so poleg usposabljanja učiteljev in ravnateljev ključni učinkoviti šolski razvojni timi, fleksibilna organizacija, distribuirano vodenje in vzpostavitev celovitega podpornega okolja, vključno z infrastrukturo in strokovnimi ter učečimi se e-skupnostmi. Le tako bomo lahko prišli do ustrezne ravni poučevanja v inovativnih razredih in širše, kjer bo v središču pedagoškega procesa razvoj učenčevih digitalnih kompetenc ter temeljnih znanj RIN učenca, v katerih bodo učenci in dijaki prevzeli aktivno vlogo v vseh fazah učno-vzgojnega procesa od načrtovanja do vrstniškega vrednotenja.

Takšen pristop bo spodbujal in zagotavljal pridobivanje znanj in kompetenc potrebnih za digitalno transformacijo poučevanja oziroma trajnostno digitalno prestrukturiranje poučevanja in učenja. V sklopu projekta tako želimo nadgraditi inovativne pristope poučevanja podprte s tehnologijo na takšen način, ki bo odgovarjal na potrebe družbe 5.0 in bo temeljil na spoznanjih industrije 4.0. To bo izvirni prispevek k stroki in znanosti, saj na tem področju še ne obstaja takšen celovit model, ki bi za temelj digitalne transformacije šole postavil dvig digitalnih kompetenc učečih se ter njihovih temeljnih vsebin RIN preko inovativnega modela permanentnega usposabljanja učiteljev vključno z učečimi se skupnostmi.

Naložbo sofinancirata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija – NextGenerationEU.

PO POTEH NAŠIH KORENIN – Ekskurzija na Avstrijsko Koroško

Avtor: Maja Sirše | Okt 26, 2023

Na čudovito soboto, 7. 10. 2023, se je 29 nadarjenih in radovednih učencev OŠ Šenčur v spremstvu učiteljev Boštjana, Maje in Olge polno pričakovanj odpravilo na ekskurzijo, ki smo jo poimenovali Avstrijska Koroška.

Pot nas je peljala proti Ljubelju, kjer smo ob odlični razlagi učitelja Boštjana obiskali podružnico koncentracijskega  taborišča Mathausen. Molče in polni spoštovanja do tistih, ki so tu pustili svoja življenja ob gradnji ljubeljskega predora in nasilja, smo si ogledali obstoječe objekte in se z minuto molka poklonili žrtvam ob spomeniku.

Pot smo nadaljevali proti glavnemu mestu Avstrijske Koroške – Celovcu. Žal nas je na poti prek čudovite Drave spremljala megla. V Celovcu smo si ogledali stavbo deželnega glavarja ter mestno hišo. Mimo butičnih trgovin in številnih kavarnic smo zavili na Novi trg, kjer se nahaja masivni zmajev vodnjak. Po legendi, ki so nam jo predstavili osmošolci, je bil Celovec zgrajen v močvirju, na katerem je živel zmaj. Na istem trgu smo pred kipom nekaj besed namenili tudi cesarici Mariji Tereziji. Končno je napočil čas za malico!

Pot nas je vodila do romarskega središča Gospa Sveta, ki se nahaja nekaj kilometrov severno od Celovca. Je najstarejša cerkev, ki je bila zgrajena na slovenskem ozemlju. Okoli leta 760 jo je dal zgraditi misijonar Modest, ki je med Karantance širil krščanstvo. Nas pa ni navdušila le cerkev, temveč tudi dva mlada razposajena mucka, ki sta hitro pristala v naših naročjih. Gospa sveta je tudi dala ime Gosposvetskemu polju, kjer je v slovenskem jeziku potekalo ustoličevanje karantanskih knezov oziroma pozneje koroških vojvod vse do leta 1414.

Na Gosposvetskem polju sta stala knežji kamen (ta je od leta 1862 v celovškem muzeju) in vojvodski prestol. Slednji danes stoji v manjšem parku tik ob cesti, ki povezuje Celovec s Šentvidom ob Glini. Ob pomoči razlage učiteljice Maje smo si lažje predstavljali, kako sta na vojvodskem prestolu sedela knez in škof ter podeljevala zemljo vazalom, ki so jima v zameno nudili pokorščino, služenje in vojaško službo.

Na Gosposvetskem polju je tudi Krnski grad, v času pokristjanjevanja politično središče Karantanije. Po strmi poti, kjer nas je poleg križevega pota, zalival tudi lasten pot, smo prispeli do Krnskega gradu. Tu smo se na lastne oči prepričali, kako so avstrijske oblasti zatirale zamejske Slovence, jih želele ponemčiti, saj so slovenska imena in priimke na nagrobnikih iz slovenskih spremenili v nemška, npr. namesto Jože Tišler je sedaj na spomeniku napis Joseph Tischler. Nekaj minut smo namenili tudi našim krulečim želodčkom, nato pa pohiteli, saj nas je čakala, nam najpomembnejša atrakcija – razgledni stolp Pyramidenkogel.

Pot do njega nas je vodila mimo Vrbskega jezera, kjer stojijo čudovite počitniške hiše. Turizem tu resnično cveti. Končno! Pred nami se dviga 100 m visok razgledni stolp. Hitro kupimo vstopnice, se z dvigalom povzpnemo na razgledno teraso (72 m). Pred nami se odpre čudovit pogled na celotno Vrbsko jezero in okoliške koroške vasi. Za konec pa najslajše. Večina udeležencev se je z višine 52 metrov pogumno spustila vse do pritličja po zaprti drči. Koliko vriskov in krikov je bilo slišati!

Dobro razpoloženi smo sedli v avtobus in po uri in pol prijetne vožnje, pogovorov, smeha smo se zadovoljni in polni novih spoznanj vrnili v Šenčur.

Kaj pa so o ekskurziji povedali učenci?

Zakaj si se odločil, da se udeležiš ekskurzije?

Rad pridobivam nova znanja. Zanimajo me neznani kraji. Ker sem sam družaben, na takih (neformalnih) srečanjih pridobivam nova poznanstva.

Aleks Kajzer, 6. a

Katera nova spoznanja si na ekskurziji pridobil/-a?

Kakšno je bilo življenje v koncentracijskem taborišču, kako so Avstrijci želeli izbrisati Slovence tudi na račun spreminjanja imen in priimkov. Spoznala sem tudi, da si lahko obzorje širiš izven šole, izven Slovenije.

Laura Bajt, 7. c

 Učitelji so nam veliko povedali o Karantaniji, ustoličevanju knezov. Na lastne oči sem se srečal z Gosposvetskim poljem, Krnskim gradom, Gospo Sveto – vse to je povezano z našimi predniki.

Tadej Pogačar, 8. b

 Kaj ti je bilo na ekskurziji najbolj všeč?

Izvedel sem veliko novega. Fasciniran sem bil nad vojvodskim prestolom, na katerem so ustoličili kneza. Poleg naštetega pa se rad družim in spoznavam druge vrstnike.

Lian Kozina, 8. a

 Najbolj mi je bil všeč spust po toboganu, bil je zabaven in poln adrenalina.

Vid Preložnik, 7. c

Bi ekskurzijo po Avstrijski Koroški priporočil naslednjim generacijam? Zakaj?

Da, saj smo se pogovarjali o temah, pomembnih za našo, slovensko zgodovino in spoznavali kraje, zamejskih Slovencev. Spust z razglednega stolpa pa je bil lep zaključek.

Tadej Sodnik, 8. a

 Da, saj je bila zelo zabavna, sproščena. Ogledali smo si pomembne objekte, povezane s slovensko zgodovino. Pa še učitelji niso bili »zateženi«.

Nik Eling, 7. c

Zapisala učiteljica Olga Tomažič.