NADARJENI IN RADOVEDNI: PO KOČEVSKI DO PETRA KLEPCA

Avtor: Maja Sirše | Apr 18, 2024

Sončna sobota! 31 radovednežev OŠ Šenčur, učitelji zgodovine Boštjan, Maja in Olga se po uri in pol vožnje ustavimo v Kočevski Reki.

Razdelimo se v dve skupini; ena odide v bunker Škrilj, druga pa do jezera Reka. Izvemo, da so področje v 14. stoletju naselili Kočevarji, skromni kmetje, krošnjarji, ki so svoje nemško narečje ohranili 600 let. Po 1. vojni  je nova oblast odpravila nemška krajevna imena, razpustila društva, prepovedala nemški jezik. 1941 so Kočevarje preselili v Posavje, 1945 pa so Slovenijo zapustili.

Sprehodimo se do umetnega jezera Reka, kjer gnezdi orel belorepec. Okoli jezera so urejene učne poti, po delu jezera pa lahko supamo. Sredi vasi, poleg cerkve, raste najdebelejši oreh v Sloveniji, star več kot 400 let. Pod njim je kamnita klop, kjer so se zbirali vaški možje in sprejemali pomembne odločitve za kraj.

Z avtobusom se peljemo globoko v gozd. Še nekaj korakov in pred nami je bunker Škrilj, ki so ga za javnost odprli leta 2017. Nahaja se 80 m pod zemljo, zgrajen v času hladne vojne. Vsi, ki so karkoli vedeli o njem, so morali strogo molčati in vstopati vanj s prevezo na očeh. V omarice smo odložili telefone, ker je fotografiranje in snemanje prepovedano. 500 m hodnikov in šest podzemnih sob z lastnim vodnim zajetjem in dvema generatorjema za proizvodnjo električne energije omogoča bivanje 30 osebam do 100 dni. Na koncu bivalnega dela je ozek navpični rov z dolgo lestvijo, ki vodi na prosto. Služil je kot komunikacijska podpora bližnjim vojaškim objektom v Gotenici, kamor bi se v primeru napada umaknilo republiško in vojaško vodstvo.

Pot nadaljujemo po dolini reke Kolpe in na levi uzremo grad Kostel. Ker cesto obnavljajo, se zagrizemo v kilometer dolg klanec. Grad Kostel je nekdaj dajal zatočišče pred Turki, danes pa ponuja izjemne poglede na dolino reke Kolpe, gozdove in okoliške vasi. V spremstvu vodičke smo si ogledali razstave ter prisluhnili zanimivostim iz grajske zgodovine.

Na poti domov si v Kočevju privoščimo še sladoled, nato pa si s petjem, klepetom in poslušanjem glasbe ustvarimo prijetno vzdušje do šolskega dvorišča. Bilo je fajn!

Zapisala učiteljica: Olga Tomažič

Sodelovali smo na Medobčinskem otroškem parlamentu

Avtor: Maja Sirše | Apr 3, 2024

V petek, 29. marca 2024, je šest učencev: Nika Šimenec, Meta Krč, Nik Eling, Luka Logar, Zoja Perčič in Manca Zorman zastopalo našo šolo na 34. medobčinskem otroškem parlamentu. Na njem so debatirali o pomenu duševnega zdravja, vplivu družine, prijateljev in širšega družbenega okolja na naše duševno zdravje, virih pomoči ter iskali rešitve, kako izboljšati duševno zdravje.

Na naši šoli gostili 34. državno tekmovanje Mladina in gore za osnovne in srednje šole

Avtor: Maja Sirše | Jan 22, 2024

Lansko leto so naši devetošolci Klara, Gaj, Miha in Urh, združeni v ekipi Neustrašni gorski učenjaki, na državnem tekmovanju Mladina in gore v Postojni pokazali izvrstno znanje in osvojili naslov državnih prvakov. Tradicija veleva, da zmagovalna šola prihodnje leto priredi državno tekmovanje. Zato je na naši šoli v soboto, 20. januarja 2024, potekalo 34. državno tekmovanje Mladina in gore za osnovnošolce in 8. državno tekmovanje za srednješolce Mladina in gore.

Mladina in gore ni zgolj tekmovanje, ampak tudi priložnost za druženje in pridobivanje planinskega znanja za življenje. Gostili smo 18 osnovnošolskih ekip, ki so si udeležbo na državnem tekmovanju zagotovile z najvišjo uvrstitvijo na regijskih kvizih v Račah, Pivki in Tržiču, ter 11 srednješolskih ekip, ki so se na tekmovanje uvrstile neposredno. Šenčur sta zastopali dve ekipi: osnovnošolska ekipa Hribolazci in srednješolska ekipa Neustrašna gorska učenjaka.

Državno tekmovanje se je pričelo s kulturno prireditvijo v Športni dvorani Šenčur, ki so jo za to priložnost okrasili naši umetniki pod vodstvom učiteljice Mance Herlec. Za popestritev programa so poskrbeli člani Otroškega pevskega zbora OŠ Šenčur pod vodstvom učiteljice Mojce Gabrijel in člani Mladinskega mešanega pevskega zbora OŠ Šenčur pod vodstvom učitelja Daneta Selana. Tekmovalce so nagovorili ravnateljica OŠ Šenčur Stanka Naglič, podžupan Občine Šenčur Aleš Perič Močnik in podpredsednik Planinske zveze Slovenije Roman Ponebšek, nato pa sta načelnica Mladinske komisije PZS Ana Skledar in koordinatorica tekmovanja Brigita Čeh nagovorili zbrane učence ter jih razdelili po tekmovalnih skupinah.

Po pisanju tekmovalnih pol, so osnovnošolci odšli v Kranj, kjer so si ogledali kranjske rove. Medtem pa so srednješolski tekmovalci opravili s praktičnim delom, ki je od njih zahteval veliko planinskih veščin in spretnosti. Ob 14.30 uri se je dogajanje znova prestavilo v Športno dvorano Šenčur, kjer je potekal finalni del za osnovnošolce. V finalni del se je uvrstilo šest najboljših ekip. Preizkusili so se v obliki kviza, kjer so morali odgovarjati na teoretična vprašanja in reševati praktične naloge. Vmes smo podelili nagrado za likovni natečaj, ki je potekal na temo »Naj narava ostane za prihodnje rodove.«, in spoznali skritega gosta Dušana Škodiča, raziskovalca planinske zgodovine.

Naslov državnih prvakov so osvojile članice ekipe Planinske brihte z Medvod, naši osnovnošolci so osvojili 13. mesto. Smo pa ponosni na naša nekdanja učenca, Klaro Svetelj in Gaja Strelca, ki sta, združena v ekipo Neustrašna gorska učenjaka, našo občino zastopala v srednješolski kategoriji in osvojila naslov državnih prvakov. Iskrene čestitke!

Organizatorji tekmovanja smo bili: Planinska zveza Slovenije, Mladinska komisija PZS, Zavod za šport RS Planica, Planinsko društvo Kranj, Osnovna šola Šenčur in Zavod za turizem Kranj.

Medijske objave:
Planinske brihte in Neustrašna gorska učenjaka zasijali v polnem sijaju (Siol.net)
 Slavili Planinske brihte in Neustrašna gorska učenjaka (Slovenske novice)
Medvoško-kranjska zmaga (Si21.com)
Mladi planinci so se pomerili na državnem tekmovanju (Primorski val)
Medvoško-kranjska zmaga na 34. državnem tekmovanju Mladina in gore (Hribi.net)

Zapisala: Maja Sirše, organizatorka tekmovanja na OŠ Šenčur.

PO POTEH NAŠIH KORENIN – Ekskurzija na Avstrijsko Koroško

Avtor: Maja Sirše | Okt 26, 2023

Na čudovito soboto, 7. 10. 2023, se je 29 nadarjenih in radovednih učencev OŠ Šenčur v spremstvu učiteljev Boštjana, Maje in Olge polno pričakovanj odpravilo na ekskurzijo, ki smo jo poimenovali Avstrijska Koroška.

Pot nas je peljala proti Ljubelju, kjer smo ob odlični razlagi učitelja Boštjana obiskali podružnico koncentracijskega  taborišča Mathausen. Molče in polni spoštovanja do tistih, ki so tu pustili svoja življenja ob gradnji ljubeljskega predora in nasilja, smo si ogledali obstoječe objekte in se z minuto molka poklonili žrtvam ob spomeniku.

Pot smo nadaljevali proti glavnemu mestu Avstrijske Koroške – Celovcu. Žal nas je na poti prek čudovite Drave spremljala megla. V Celovcu smo si ogledali stavbo deželnega glavarja ter mestno hišo. Mimo butičnih trgovin in številnih kavarnic smo zavili na Novi trg, kjer se nahaja masivni zmajev vodnjak. Po legendi, ki so nam jo predstavili osmošolci, je bil Celovec zgrajen v močvirju, na katerem je živel zmaj. Na istem trgu smo pred kipom nekaj besed namenili tudi cesarici Mariji Tereziji. Končno je napočil čas za malico!

Pot nas je vodila do romarskega središča Gospa Sveta, ki se nahaja nekaj kilometrov severno od Celovca. Je najstarejša cerkev, ki je bila zgrajena na slovenskem ozemlju. Okoli leta 760 jo je dal zgraditi misijonar Modest, ki je med Karantance širil krščanstvo. Nas pa ni navdušila le cerkev, temveč tudi dva mlada razposajena mucka, ki sta hitro pristala v naših naročjih. Gospa sveta je tudi dala ime Gosposvetskemu polju, kjer je v slovenskem jeziku potekalo ustoličevanje karantanskih knezov oziroma pozneje koroških vojvod vse do leta 1414.

Na Gosposvetskem polju sta stala knežji kamen (ta je od leta 1862 v celovškem muzeju) in vojvodski prestol. Slednji danes stoji v manjšem parku tik ob cesti, ki povezuje Celovec s Šentvidom ob Glini. Ob pomoči razlage učiteljice Maje smo si lažje predstavljali, kako sta na vojvodskem prestolu sedela knez in škof ter podeljevala zemljo vazalom, ki so jima v zameno nudili pokorščino, služenje in vojaško službo.

Na Gosposvetskem polju je tudi Krnski grad, v času pokristjanjevanja politično središče Karantanije. Po strmi poti, kjer nas je poleg križevega pota, zalival tudi lasten pot, smo prispeli do Krnskega gradu. Tu smo se na lastne oči prepričali, kako so avstrijske oblasti zatirale zamejske Slovence, jih želele ponemčiti, saj so slovenska imena in priimke na nagrobnikih iz slovenskih spremenili v nemška, npr. namesto Jože Tišler je sedaj na spomeniku napis Joseph Tischler. Nekaj minut smo namenili tudi našim krulečim želodčkom, nato pa pohiteli, saj nas je čakala, nam najpomembnejša atrakcija – razgledni stolp Pyramidenkogel.

Pot do njega nas je vodila mimo Vrbskega jezera, kjer stojijo čudovite počitniške hiše. Turizem tu resnično cveti. Končno! Pred nami se dviga 100 m visok razgledni stolp. Hitro kupimo vstopnice, se z dvigalom povzpnemo na razgledno teraso (72 m). Pred nami se odpre čudovit pogled na celotno Vrbsko jezero in okoliške koroške vasi. Za konec pa najslajše. Večina udeležencev se je z višine 52 metrov pogumno spustila vse do pritličja po zaprti drči. Koliko vriskov in krikov je bilo slišati!

Dobro razpoloženi smo sedli v avtobus in po uri in pol prijetne vožnje, pogovorov, smeha smo se zadovoljni in polni novih spoznanj vrnili v Šenčur.

Kaj pa so o ekskurziji povedali učenci?

Zakaj si se odločil, da se udeležiš ekskurzije?

Rad pridobivam nova znanja. Zanimajo me neznani kraji. Ker sem sam družaben, na takih (neformalnih) srečanjih pridobivam nova poznanstva.

Aleks Kajzer, 6. a

Katera nova spoznanja si na ekskurziji pridobil/-a?

Kakšno je bilo življenje v koncentracijskem taborišču, kako so Avstrijci želeli izbrisati Slovence tudi na račun spreminjanja imen in priimkov. Spoznala sem tudi, da si lahko obzorje širiš izven šole, izven Slovenije.

Laura Bajt, 7. c

 Učitelji so nam veliko povedali o Karantaniji, ustoličevanju knezov. Na lastne oči sem se srečal z Gosposvetskim poljem, Krnskim gradom, Gospo Sveto – vse to je povezano z našimi predniki.

Tadej Pogačar, 8. b

 Kaj ti je bilo na ekskurziji najbolj všeč?

Izvedel sem veliko novega. Fasciniran sem bil nad vojvodskim prestolom, na katerem so ustoličili kneza. Poleg naštetega pa se rad družim in spoznavam druge vrstnike.

Lian Kozina, 8. a

 Najbolj mi je bil všeč spust po toboganu, bil je zabaven in poln adrenalina.

Vid Preložnik, 7. c

Bi ekskurzijo po Avstrijski Koroški priporočil naslednjim generacijam? Zakaj?

Da, saj smo se pogovarjali o temah, pomembnih za našo, slovensko zgodovino in spoznavali kraje, zamejskih Slovencev. Spust z razglednega stolpa pa je bil lep zaključek.

Tadej Sodnik, 8. a

 Da, saj je bila zelo zabavna, sproščena. Ogledali smo si pomembne objekte, povezane s slovensko zgodovino. Pa še učitelji niso bili »zateženi«.

Nik Eling, 7. c

Zapisala učiteljica Olga Tomažič.